Vključevanje prikrajšanih skupin

Po napovedih bodo podnebne spremembe v svetu močneje prizadele revnejše prebivalce in ljudi iz prikrajšanih skupin. Z našim projektom želimo omogočiti vključevanje takih skupin, v nadaljevanju opisujemo kako in zakaj.

Katere skupine smatramo za prikrajšane?

Izraz prikrajšani se lahko nanaša na posameznika ali skupino, ki se nahaja bodisi v socialni, ekonomski ali izobraževalni prikrajšanosti. Raziskovalci lahko kot prikrajšane opredelijo tiste mlade, ki imajo malo ali nič družinske podpore, ne poznajo lokalnega jezika, pripadajo priseljenskemu okolju ali imajo nizke osebne vire, na primer nimajo šolskih kvalifikacij (Policy review of the Youth Research Cluster on Social Inclusion, 2012). Posamezniki iz prikrajšanih skupin imajo lahko težave v izobraževalnem sistemu. V izobraževalnem sistemu se za prikrajšane pogosto štejejo naslednje skupine: mladi, ki še niso pripravljeni na izobraževanje, mladi z učnimi težavami in formalno nizko kvalificirani, socialno prikrajšani mladi, ki niso bili sprejeti ali niso končali usposabljanja (Hofmann et al, 2017).

Koristi projekta Smo prijatelji Zemlje za prikrajšane skupine 

Raziskave so pokazale, da lahko učenje na prostem v kombinaciji s tradicionalnimi učnimi metodami privede do globljega znanja in razumevanja vsebin, kot če se obe metodi uporabljata samostojno. Veliko opravljenih akademskih raziskav kaže, da lahko učenje na prostem ob združevanju teoretičnega učenja z izkustvenim učenjem pomaga pri učnih spretnostih, kot so izboljšanje učnih dosežkov, podpora medpredmetnemu učenju ter izboljšanje kritičnega mišljenja (Fisher-Maltese, Fisher in Ray, 2018; McCarty, 2013; Smeds, Jeronen in Kurppa, 2015). Razvijajo se lahko tudi spretnosti, ki pomagajo pri reševanju problemov, kot sta timsko delo in vodenje. To kaže na hipotezo, da imajo lahko takšne učne metode dolgoročne pozitivne učinke, in sicer, kot že omenjeno, zlasti za tiste, ki imajo težave v rednem izobraževanju. Takšni posamezniki morda niso več vključeni v izobraževanje, učenje na prostem pa pogosto ponuja priložnosti za ponovno vključitev mladih v učenje na nove načine; pomaga ustvariti nove vloge in identitete, ki se razlikujejo od tistih, ki so bile prej uveljavljene v razredu (Camasso in Jagannathan, 2018).

Za otroke begunce in migrante, ki prihajajo iz podeželskega okolja, lahko šolski vrt tem otrokom omogoči, da učenje povežejo s svojim obstoječim znanjem in izkušnjami. To lahko ustvari nove priložnosti za te učence, da svoje izkušnje iz domačih držav delijo s svojimi vrstniki v državah gostiteljicah.

Integrativno proti inkluzivnemu izobraževanju

Integracija predpostavlja, da je družba sestavljena iz relativno homogene večinske skupine in vrste manjših zunanjih skupin, ki jih je treba vključiti v obstoječi sistem. Vključevanje obravnava vse ljudi kot enakovredne posameznike v družbi (Güngör, 2013). Z vidika izobraževalnega sistema to pomeni, da je poslanstvo šole, namesto da se učenec sam poskuša vključiti v obstoječi sistem, prakticiranje sistema vključevanja, ki že zagotavlja, da lahko vsi učenci sodelujejo s svojimi sposobnostmi in talenti (Schöb, 2013). V inkluzivnem izobraževalnem sistemu se skupaj učijo otroci iz vseh skupnosti in z različnimi sposobnostmi. Vključujoče izobraževanje temelji na zavedanju, da se lahko učijo vsi otroci in spoštuje razlike med posameznimi otroki.

Izobraževanje otrok s posebnimi potrebami 

Izobraževanje učencev s posebnimi izobraževalnimi potrebami je sestavni del izobraževalnega sistema v večini evropskih držav. Cilj takega izobraževanja je spodbuditi psihološki in fizični razvoj učencev s posebnimi izobraževalnimi potrebami ter povečati učinkovitost učenja. S tako podporo omilimo vzroke in posledice motenj, ki vplivajo na učenje, vključno z vedenjskimi motnjami, učencem pa pomagamo, da dosežejo največje koristi pri izobraževanju. Ključnega pomena je, da otroke in mladostnike pripravimo na življenje kot polnopravne člane družbe (v družini, v lokalni skupnosti in na trgu dela) tako, da jim z različnimi metodami pomagamo doseči njihov največji potencial. Če želimo, da je izobraževalna podpora učinkovita, je treba najprej ugotoviti potrebe učenca, potem pa zagotoviti najprimernejšo podporo.

Vključevanje težko dostopnih skupin

Praktično učenje z vsebinami iz vsakdanjega življenja prinaša koristi vsem otrokom, še posebej pa tistim, ki imajo v rednem izobraževanju včasih težave. Otroci in mladi s posebnimi izobraževalnimi potrebami, na primer tisti, ki jim grozi izključitev iz rednega izobraževanja, imajo pogosto koristi od učenja v novem okolju. Eden od glavnih ciljev pri tem pristopu je ponovno vključiti mlade, tako da se ponudi alternative rednemu šolanju in pristop k učenju s širše perspektive. Pedagogi so pogosto opazili veliko izboljšanje telesnega in duševnega zdravja ter izobraževalnega razvoja, če so učencem ponudili praktične dejavnosti.  

Vključevanje begunskih otrok 

V zadnjih nekaj letih so se evropske države soočile z izzivom vključevanja velikega števila beguncev. Dejavnosti v okviru programa Smo prijatelji Zemlje beguncem ponujajo nov pogled na življenje zunaj begunskih nastanitev, kjer so mnogi živeli, ter vpogled v evropsko življenje in v našo kulturo prehranjevanja. Nekateri od teh begunskih otrok morda prihajajo iz kmečkih družin ali skupnosti in morda res bolje razumejo ta vprašanja kot njihovi vrstniki iz EU.