Kampus na prostem Cirencester

Kampus na prostem Cirencester je bil ustanovljen leta 2020 kot partnerstvo med Kraljevo kmetijsko univerzo, Cirencester College in Cirencester Deer Park School. V okviru projekta se razvijajo habitati divjih živali v izobraževalne namene. Z njimi želijo povezati populacije divjih živali, koristiti zavarovanim vrstam in vlagati v skupnost, okolje, dobro počutje in blaginjo.

V to skupno pobudo je vključenih skoraj 60 hektarjev zemljišč, na katerih so tri izobraževalne ustanove. Cilj pobude je preoblikovanje območja z razvojem habitatov, ki povezujejo populacije prostoživečih živali, vključno z redkimi vrstami netopirjev, pticami, metulji, čebelami, kačjimi pastirji, dvoživkami in plazilci.  

Spletna stran

Wild Campus Cirencester

Koristne povezave

Royal Agricultural University

Deer Park School

Cirencester College

Država

Združeno Kraljestvo

Medijske objave

* NAMIG *

'Uredite svoj divji kampus z gradnjo hotelov za žuželke, z nameščanjem ptičjih krmilnic in sajenjem semen divjih cvetlic.'

Kako je projekt povezan s trajnostjo in  s podnebnimi spremembami?

Preživetje prostoživečih živali je odvisno od koridorjev naravnih habitatov, po katerih se živali premikajo medtem ko iščejo hrano, se razmnožujejo ali imajo sezonske selitve. Teh je v Združenem kraljestvu vedno manj, zato prostoživeče živali izginjajo. Med njimi so tudi čebele in drugi opraševalci, ter živali, ki nadzirajo škodljivce in vplivajo na naše splošno dobro počutje. Skupna pobuda se osredotoča na 144 hektarjev zemljišč, ki jih zasedajo tri izobraževalne ustanove, kar je približno polovica površine samega mesta Cirencester.  Njen cilj je preoblikovanje območja z razvojem habitatov, ki bodo povezovali populacije prostoživečih živali. 

Kdo je vključen?

Projekt vključuje in izobražuje študente univerze, učence, zaposlene treh organizacij in lokalno skupnost v Cirencestru.

Kako sodelujejo udeleženci?

Pri projektu sodelujejo mladi, študenti, akademiki, osebje strokovnih služb, lokalna skupnost in naravovarstvene skupine. Vzpostaviti želijo raznolike naravne travnike za metulje in čebelje populacije ter temne potovalne koridorje in gnezdišče za netopirje. Za dvoživke in druge nevretenčarje bodo ustvarili dodatne habitate v ribnikih, za ptice in sesalce pa bodo zasadili gozdove, žive meje in grmičevje, ki bodo zagotavljali hrano in kritje.

Krožek za okolje na Cirencester College je začel pripravljati pas zemljišča na ozemlju kolidža za ponovno naselitev z avtohtonimi divjimi cvetlicami. Študenti programa Okolje in prostoživeče živali so projekt začeli tako, da so na območju porezali stare rastline in jih pustili, da so se njihova semena lahko zasejala. Študenti krožka za okolje so tudi pobirali smeti in reciklirali. Zaposleni, ki urejajo zemljišča, se skupaj s študenti učijo, kako upravljati te habitate in skrbeti zanje, da bodo trajnostni in bodo lahko prispevali k  lokalnemu gospodarstvu. Vsakdo lahko sodeluje pri posebnih izobraževalnih dogodkih, pogovorih in praktičnem delu. Raziskujejo tudi sodelovanje z lokalnimi podjetji; kozarec lokalnega kamiličnega džina ali lonček sivkinega medu resnično približata divjo naravo  našemu vsakdanu.

Ključni koraki

To so ključni cilji, ki so jih v okviru projekta izvajali v obdobju 2020-2023.
1.    Sodelovanje z mladimi, univerzitetnimi študenti, akademiki, osebjem strokovnih služb, lokalno skupnostjo, podjetji in z naravovarstvenimi skupinami.
2.    Spodbujanje biotske raznovrstnosti v kampusih z vzpostavitvijo, izboljšanjem in ohranjanjem habitatov in koridorjev za prostoživeče živali
3.    Zagotoviti zeleno okolje za študente in osebje, ustvariti nove prostore na prostem in jim omogočiti stik z naravo, izboljšati njihovo dobro počutje ter jih spodbuditi k raziskovanju podeželja in parkov.
4.    Zagotoviti primerno mesto, primerne projekte in vsebinsko bogate dejavnosti povezane z okoljem za študente in osebje.
5.    Okrepiti in promovirati ugled kolidžev in univerze kot odličnega kraja za študij ter vzpostaviti kampuse kot naravno bogastvo na tem območju.
6.    Zasaditi 1 km² avtohtonih grmovnic, posejati 3 km² divjega cvetja, obogatiti 4 ha trate in namestiti 150 ptičjih in netopirskih gnezdilnic.