Izobraževalne domačije

Nacionalna mreža izobraževalnih domačij je projekt, ki ga od leta 2015 vodi podružnica kmetijskega svetovalnega centra v Krakovu. V njej sodeluje skoraj 280 poljskih kmetij. Namen mreže je širjenje ideje o izobraževanju na kmetijah in spodbujanje dejavnosti izobraževalnih kmetij. Mreža zagotavlja izobraževanje o rastlinski in živalski pridelavi, o predelavi živil in o ekološki ozaveščenosti potrošnikov. Izobraževalne dejavnosti na kmetijah prinašajo številne koristi, šole pa lahko z izvajanjem praktičnih dejavnosti na kmetijah popestrijo in obogatijo šolske ure.

Kako je projekt povezan s trajnostjo in s podnebnimi spremembami?

Okoljsko in potrošniško izobraževanje je eden od petih izobraževalnih ciljev kmetij, ki so vključene v nacionalno mrežo izobraževalnih domačij.Kmetije izvajajo izobraževanje o ekologiji, trajnostnem gospodarstvu in podnebnih spremembah. Kmetije, vključene v projekt, izvajajo dejavnosti povezane s temi temami.

Kdo je vključen?

Kmetije lahko obiščejo otroci od vrtca do srednje šole, programi so ustrezno prilagojeni. Kmetije so odprte tudi za družine z otroki in za pedagoge različnih stopenj na usposabljanjih.

Kako sodelujejo udeleženci?

Koncept izobraževalnih domačij temelji na potencialu kmetije kot prostora za izobraževanje. Zaradi svoje edinstvene infrastrukture, proizvodnih in kmetijskih dejavnosti, spretnosti in izkušenj kmetov, vrednot podeželske družine, lokalnih tradicij in kulture so kmetije zanimivi kraji za učenje. Projekt spodbuja kmetije, da ponudijo krajše izobraževalne projekte. Danes veliko otrok ne ve več od kje prihaja njihova hrana in na izobraževalni kmetiji to lahko spoznajo. Dolgoročno lahko to učenje prispeva k varovanju kmetijske biotske raznovrstnosti in trajnostni rabi podeželskih območij.

Ključni koraki

Poiščite primerno kmetijo v bližini šole, ki vas je pripravljena sprejeti.
S kmetijo se pogovorite o učnih rezultatih, ki jih želite doseči.
Skupaj s kmetijo pripravite program in učne dejavnosti.
Preverite ali so za obisk zagotovljeni ključni zdravstveni in varnostni ukrepi, na primer možnost umivanja rok in ustrezno število osebja.